Arhiv za dan 18.12.2007

Bložič bil je bel ali Slovenci ne moremo iz svoje kože

Življenje je life 18.12.2007

Da smo si na jasnem, Bložiča brez Človeka ne bi bilo. Pika. Cenim ljudi, ki stvari speljejo do konca, in Človek je dokazal, da vsekakor sodi med njih. Ne bom rekel, da je bilo vse brezhibno organizirano, ampak glede na to, da sam za to nisem storil nič, niti nimam pravice kritizirati. Prepričan sem, da bo naslednjič boljše, čeprav glede na post-festum dogajanja na blogerski sceni nisem povsem prepričan, da ta naslednjič sploh kdaj pride.

Osnovni namen srečanja je bil zabava in druženje blogerjev. Priložnost, da v živo spoznamo zanimive ljudi, katerih prispevke beremo in komentiramo, da kakšno rečemo in kaj spijemo. In ta namen je bil dosežen. Nekateri pa so kot kaže od srečanja pričakovali več, ne da bi bili sami pripravljeni za to s prstom migniti. Ljudje božji, zabava bo takšna kot si jo bomo sami naredili in ne takšna kot nam jo bodo naredili drugi. Če bi se vsi malce več ukvarjali sami s seboj namesto z drugimi, bi bil ta svet precej lepši.

Seveda ima vsakdo, ki nekoga pozna zgolj iz njegovih zapisov, o njem določene predstave, ki pa se ob srečanju iz oči v oči lahko izkažejo za povsem zgrešene. Pa kaj potem? Je tako težko sprejeti človeka takšnega kot je? Mar ni laže, če po svetu hodimo z odprtim srcem, pripravljeni sprejeti, kar nam pride na pot in iz tega potegniti najboljše, namesto, da se obdamo z neprebojnim oklepom, pričakujoč najslabše in čakajoč na priložnost, da zlijemo svoj žolč na vse in vsakogar, ki nam ni po godu.

Na Bložič sem prišel okrog pol osmih, ker se mi je zdelo prav, da tudi sam pomagam pri kakšnem finalnem opravilu pred uradnim začetkom. Kakšne večje koristi od mene ni bilo, sem pa sodeloval pri neuspešnem poskusu namestitve zvočnikov na stojala. Kaj hočemo, na delu smo bili sami strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami s področja ozvočenja prostorov (beri Človek, Volkec (salama je bila odlična), Fetalij, še nekdo, ki mu ne vem imena in jaz). Mislim, da je zadevo potem uredil Simm.

V nadaljevanju sem se kar nekaj časa prijetno zabaval v zanimivi družbi Fetalija in Makyja (takrat še bodočega očka na trnih). Govoril sem tudi s Človekom in Zlobo, ki mi je zrihtala obesek z imenom. Chefu pa sem zgolj zaupal svoje mnenje o njegovem izboru znamke piva, ki ga je ožemal. Zanimivo debato o problemih izpostavljanja blogov na Siolovi naslovni strani sva udarila s Pi.Romanom, Kandela pa mi je pomagala pri oddaji darila za srečelov ter seveda tudi pri žrebanju in predaji nagrade. Obema skupaj hvala za okusno torto, pa za absint, ki sta ga podarila Človeku, ki nam ga je potem nesebično stočil v pokušino. Govoril sem še z nekaterimi, pa si žal nisem zapomnil imen.

Domov sem se odpravil med prvimi, okrog pol dveh, ker, od kar sem ponosni očka, nisem v maratonski formi za žuriranje. Preživel sem prav lep večer in če bi bil nekoliko manj introvertiran, bi sigurno spoznal še več zanimivih ljudi. Človeku še enkrat hvala za idejo in realizacijo. Stvarstvo mu je stalo ob strani in mu (nam) namenilo idilični b(l)ožični večer. To pa je že dober znak.

  • Share/Bookmark
blank