Arhiv za dan 11.02.2009

Randy Pausch – Zadnje predavanje

Duhovnost, Knjige, Življenje je life 11.02.2009

Ne glede na to, kako nadarjen je bil Randy Pausch na računalniškem področju (pravzaprav na kateremkoli področju), se je na koncu njegove življenjske poti izkazalo, da je njegovo glavno poslanstvo v tem življenju, da nas naključne (in malo manj naključne) bralce spodbudi, da v polni meri uresničimo svoje otroške sanje in v največji meri izkoristimo čas, ki nam je na voljo. Ker kot pravi sam, se nam lahko zgodi, da bomo postavljeni pred dejstvo, da na voljo nimamo toliko časa, kot smo mislili, da ga imamo.

Kako bi se odzvali, če bi vam pri še ne dopolnjenih 46. letih odkrili raka na trebušni slinavki?

Randy se je odločil, da bo čas, ki mu je še na voljo v čim večji meri preživel z ženo in otroki (takrat starimi eno, tri in pet let). Odločil pa se je tudi, da, kot je v navadi na univerzi, na kateri je predaval, pripravi zadnje predavanje za svoje slušatelje. Zasnoval ga je tako, da ni bilo namenjeno zgolj takratnim slušateljem pač pa predvsem njegovim otrokom. Naredil je nekakšno zapuščino otrokom, ki bodo primorani odraščati brez očeta. Da bodo skozi predavanje lahko vsaj malce začutili, kakšen človek je bil njihov oče, da bodo lahko izluščili nekaj modrosti, ki jim bodo v življenju v oporo pri iskanju prave poti.

Ni potrebno posebej poudarjati, da je bilo predavanje pospremljeno z ovacijami in da si je njegov posnetek na internetu ogledalo ogromno število ljudi. Randy se je tudi zaradi tega odločil, da v sodelovanju s kolumnistom Wall Street Journala Jeffreyjem Zaslowom napiše knjigo Zadnje predavanje, ki je nekakšna razširjena verzija dejanskega predavanja.

Moram priznati, da si sam predavanja nisem ogledal. Do prejšnjega tedna, ko mi je prišel v roke slovenski prevod knjige, niti nisem vedel za njegov obstoj. Zdaj pa lahko napišem, da sem zelo vesel, da je stvarstvo (oz. Mladinska knjiga) omogočilo, da mi je knjiga prekrižala pot. Na določenih mestih se me je napisano globoko dotaknilo, bolje rečeno ganilo. Preprosto sem navdušen nad izpovedjo človeka, ki si je dovolil živeti svoje sanje. Zamislil sem se nad tem, kako v življenju ni potrebno komplicirati, da otroške sanje niso nekaj trapastega in da na voljo nimamo prav veliko časa. Zato je potrebno ukrepati tukaj in zdaj. In biti vztrajen pri premagovanju ovir na poti do uresničitve svojih sanj.

Randyju je v njegovem kratkem življenju uspelo premostiti ovire in uresničiti skoraj vse sanje iz otroštva, čeprav jih je bilo kar nekaj na prvi pogled zelo težko uresničljivih.

Svojim otrokom in vsem nam je pustil krasno zapuščino.

  • Share/Bookmark
blank