Arhiv za dan 8.04.2009

Odisejada z Jamesom Joyceom

Knjige, Življenje je life 8.04.2009

Spominjam se, da sem že v srednji šoli, kadar je beseda nanesla na Jamesa Joycea, začutil pred seboj ogromno neosvojljivo trdnjavo. Ulikses. Sodobna odisejada, prenesena v Dublin z začetka 20. stoletja, bolj natančno, v Dublin 16. junija 1904. Mojster nam prikaže dan v življenju Leopolda Blooma.

Le kaj je na knjigi tako groznega? Hmja, ne vem. Mogoče gre za skozi leta izobraževanja vcepljen strah, da je knjiga tako kompleksna, da jo je zelo težko razumeti. Da se z njo mučijo tudi poznavalci. Kakorkoli že. Od pubertete naprej sem se nekajkrat poskušal prebiti skozi, pa bil vedno neuspešen. Ne morem reči, da sem ravno zato, da bi našel dodatni motiv za branje (spoznal mesto dogajanja), že dvakrat obiskal Irsko. To ne, me pa nekaj neustavljivo vleče tja, in po malem je to zagotovo tudi Joyce. Šel sem tako daleč, da sem svojo ženo v Dublin peljal celo na poročno potovanje. In prav na tem potovanju, slabih pet let nazaj, sem si v eni dublinških knjigarn kupil eno izmed mnogih verzij Uliksesa, ki jih imajo tam na voljo. Spodnji posnetek je nastal v znamenitem Temple Baru kmalu po nakupu. Tihožitju bi dal naslov Joyce z odisejado v najboljši družbi.

Potem je knjiga žalostno končala na polici in do začetka letošnjega leta se je na njej nabiral prah. Se je pa v tem času zgodil en velik premik. Dosegel sem avtorjeva leta, pri katerih se je pečal s pisanjem Uliksesa, prav tako pa je mojih let tudi glavni protagonist knjige. In sem znova poskusil, opogumljen z zavedanjem o večji zrelosti in precej boljšem znanju angleščine (večjim besednim zakladom) kot pri prvem poskusu.

A sem bil znova neuspešen. Knjiga je razdeljena na tri dele, ki jih tvori 18 poglavij. Meni se je zopet zataknilo že pri prvem. Na delu, ko je druščina na poti k obali. Enostavno se ne morem zadosti zmotivirati, da bi se prebil skozi, vsaj do četrtega poglavja, kjer nastopi Leopold Bloom. Knjiga se spet praši na polici, odisejada pa se nadaljuje. Do naslednjega poskusa.

Za konec pa še en posnetek z mojstrom oz. z njegovim kipom na North Earl Streetu v Dublinu (njemu in vsem morebitnim bralcem se opravičujem, da sem si drznil biti v njegovi prisotnosti v navadni trenirki. Ni ga čez udobje).

James Joyce je bil res prav posebne sorte tič.

  • Share/Bookmark
blank