Željko Augustinovič poznam dobro leto. Čudovito leto. Leto, v katerem se je dokončno pričel prebujati moj pravi jaz. In to predvsem po njeni zaslugi, za kar ji bom večno hvaležen.

Če za koga ne tem svetu lahko rečem, da se stvari o katerih pripoveduje loti tudi v praksi, je to zagotovo Željka. Ona veliko govori o tem, kako v praksi z zagonom kreativnega potenciala, ki ga vsak posameznik nosi v sebi, zatreti sabotersko-dezerterski um. Tistega, ki nas na prefinjen način peha v razno razne odvisnosti. Tistega, zaradi katerega samega sebe postavljamo v položaj žrtve, ki vdana v usodo niti ne razmišlja, da bi lahko bilo drugače.

In to precej drugače. Najboljši dokaz za to je Željkina s čudovitimi likovnimi deli opremljena pesniška zbirka Animaⁿ, v kateri najdemo na enem mestu zbrane njene pesmi ter likovna dela, narejena večinoma v mešani tehniki, ki jih je ustvarila v zadnjih letih. Vidimo rezultate njenega boja z lastnim sabotersko-dezerterskim umom. Krasna zbirka samih dobljenih bitk. In ker jo poznam, vem, da ne bo odnehala in bomo deležni rezultatov še veliko bitk.

Tisti, ki bi vas utegnilo zanimati, si razstavo njenih likovnih del do 9. maja lahko ogledate v preddverju kongresnega centra ljubljanskega hotela Mons.

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    Slavi
    15.04.2009 ob 09:35

    Izjemno lepo! Hvala!!!

  2. 2
    TameerTameer
    15.04.2009 ob 10:00

    Ni za kaj. Z veseljem.

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank