Pričujoči zapis je nastal kot dodatek včerajšnjemu zapisu o dnevu brisač.

Zjutraj, ko sem zapuščal stanovanje ozaljšan z brisačo, sem seveda razmišljal, kakšne bodo reakcije okolice, pa seveda tudi o svojih odzivih nanje. Po pravici povedano sem pričakoval precej več zbadljivk, dovtipov, čudenja, smeha in podobnih reakcij, kot jih je bilo v resnici. Presenečen ugotavljam, da večina ljudi sploh ni opazila oz. se je delala, da ne opazi, da hodim po svetu z brisačo. Najbolj pa sta me presenetili dve stvari. To, da je moja šefica vedela, zakaj po pisarni skačem z brisačo okrog vratu, še bolj pa, da mati ob mojem obisku sprva ni pokazala nikakršne vidne reakcije na mojo pojavo. Zatežila mi je šele ob odhodu, ker je vedela, da odhajam v mesto in ji ni šlo v račun, da bom po mestnem središču hodil z brisačo okrog vratu.

In prav med obiskom mestnega jedra mi je brisača prišla še kako prav. Odločil sem se za obisk frizerja in tja prišel tik pred nevihto. Kljub besnečemu neurju se je salon kmalu povsem izpraznil, tako da sem ostal sam z dvema frizerkama. Ena je pospravljala, druga pa se je posvečala meni. No, v bistvu se je bolj posvečala vremenu in padajoči toči in sem jo moral kar malce miriti, saj sem se bal, da bo šla moja frizura (pa mogoče še kaj zraven) rakom žvižgat. Pa se je na srečo vse končalo brez posledic. Ker naliva ni hotelo biti konec, je nastopil trenutek za brisačo. Poveznil sem si jo na glavo, pogumno stopil na plan in se mirno sprehodil čez mesto proti avtomobilu. Ne vem, ali me je kdo opazil, a počutil sem se odlično. Brisača je čudovito služila enemu svojih štoparskih namenov. Vmes sem se ustavil še v svojem priljubljenem obratu s hitro prehrano, kjer mi je med obedom brisača služila kot serviet, s katerim si pokriješ noge.

Ko sem jo dajal v koš za umazano perilo in malce urejal misli, sem prišel do zaključka, da je tole z brisačami mogoče res dober joke in kanček norosti, ampak po drugi strani pa se je izkazalo, da brisača ne predstavlja takšne ovire, da je ne bi mogel imeti vedno ob sebi in da je resnično uporabna. Če za drugega ne, vsaj za otiranje potu s čela v dnevih, ki so soparni kot je bil včerajšnji.

Douglas Adams je že vedel, zakaj ravno brisača.

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    Jean Tonic
    26.05.2009 ob 09:15

    Mene je naravnost sram, ker sem včeraj pozabil na brisačo. Par mesecev nazaj sem se spomnil, da bi tako ljubega mi avtorja pa res lahko počastil z nošenjem brisače, in v ta namen sem si v telefon zabeležil datum 25. maj, alarm za ta opomnik pa nastavil celo na en dan prej, da ja ne bi pozabil. Tako mi je telefon prvič začel zvoniti že v nedeljo, 24. maja, ob 00:00. No, seveda se je končalo tako, kot vse stvari, na katere se človek preveč pripravi – sfižilo se je. Ob klasičnem maničnem ponedeljkovem jutru sem nekako pozabil na brisačo in skočil na kolo pa hajdi v službo. Ja nič, prihodnjič….Vam pa seveda čestitke!

  2. 2
    TameerTameer
    26.05.2009 ob 10:12

    @Jean Tonic: Ni panike, tudi meni se večkrat zgodi, da imam lep namen nekaj storiti, pa na koncu ne pride do realizacije. Drugo leto se vidimo. Hvala za čestitke.

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank