Arhiv za mesec Junij, 2009

Juhu, že spet smo tu – svetovni pokal gorskih kolesarjev v Mariboru

Šport, Življenje je life 17.06.2009

O preteklih svetovnih pokalih gorskih kolesarjev pri nas (predvsem o prvem) sem pisal že na tem mestu, pa tudi na tem. Ta zapis pa je mišljen kot teaser, kajti že jutri (v četrtek, 18.6.) bo na Pohorju moč znova videti udeležence svetovnega pokala gorskih kolesarjev v spustu in štiri krosu. In glede na vremensko napoved bo pravi dan za oglede vragolij najboljših na svetu petek. Relativno najboljši. Če nisi rad moker. Po drugi strani pa ima seveda večji čar prav tekma v mokrih pogojih, ki je zagotovo precej bolj zahtevna od tiste od v suhih.

V dosedanjih šestih svetovnih pokalih v Mariboru s(m)o imeli srečo z vremenom. No, za tekmovalce je bilo verjetno večkrat prevroče, kajti skoraj vedno do sedaj je sonce neusmiljeno žgalo. Videti je, da bo letos drugače, vsaj na tekmovalna dneva, kar pomeni, da bomo videli povsem drugačno tekmo. Gledalcev skoraj za gotovo ne bo tako veliko kot prejšnja leta, bo pa tolikanj bolj zanimivo dogajanje na progi.

Svetovni pokal gorskih kolesarjev je dogodek, za katerega imam rezerviran prosti čas že leto vnaprej (skoraj, letos je naneslo tako, da v nedeljo odhajamo na dopust in jo bom moral žal izpustiti, ampak meni tako in tako večje užitke nudi ogled treninga). Tekmi bosta torej v soboto (4X) in v nedeljo (DH). Za konec dodajam še nekaj krakih posnetkov z lanskoletne tekme, ki jih je posnel moj brat Damjan.

Se vidimo pod Pohorjem (in na njem, seveda).

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

100-letnica AMZS v centru varne vožnje Vransko

Življenje je life 15.06.2009

V petek sem si po ženini zaslugi, bila je namreč povabljena na proslavitev 100-letnice AMZS, lahko ogledal center varne vožnje Vransko. Ko smo se bližali centru, smo imeli priložnost spremljati častni krog starodobnikov, ki so zaznamovali stoletje obstoja AMZS. Nato sta nas pričakala simulatorja – simulator vožnje z motorjem, ki ga je za kar precej časa okupiral najin Andraž, ki pri dobrih treh letih ves navdušen navija plin, sam pa upam, da ga bo minilo, ker mi ne diši preveč, da bi ga moral gledati na težkem motorju. Seveda pa je odločitev povsem njegova, sam bom poskrbel zgolj za to, da ga bom z lastnim zgledom vzgojil v čimbolj varnega voznika. Drugi simulator pa je bil namenjen demonstraciji prevračanja z avtomobilom in preizkusu spretnosti preizkuševalca, ki se je moral po nekaj obratih, obrnjen na glavo, odpeti in čim hitreje rešiti iz “avta”. Zanimivo. Malce naprej je bila razstavljena Renaultova laguna, ki je prestala Euro NCAPOV preizkusni trk pri 80 km/h. Kot lahko vidite v galeriji, so posledice trka pri tej hitrosti precej hujše kot pri standardnih 64 km/h.

Mimo interaktivne predavalnice smo skozi restavracijo odšli na razgledno ploščad, kjer smo si lahko ogledali prikaz testne vožnje s Volkswagnovim touaregom po najnovejši pridobitvi centra – poligonu za preizkus zmogljivosti terenskih vozil. Pod teraso pa nas je že čakala kolona Volkswagnovih vozil – trije golfi, sirocco in passat CC, s katerimi so nas prijazni inštruktorji popeljali na demonstracijo varne in ekološko osveščene vožnje. Sam sem se imel priložnost peljati z golfom 6 plus, opremljenim s samodejnim menjalnikom in precejšnjim številom varnostnih pomagal, kot so elektronski stabilizacijski program (ESP) s krmilno asistenco, ki vključuje z ABS z zavorno asistenco, ASR, EDS ter MSR. Same kratice, ki stojijo za tehniko, ki nam (lahko) pomaga, da se izvlečemo iz nevarnih situacij. Moram priznati, da je občutek, ko na mokri stezi vrtljiva plošča obrne vozilo (pri hitrosti 40 km/h) v levo ali desno (voznik ne ve, kam ga bo obrnilo), vsem pomagalom navkljub precej grozljiv. Strinjam se, da bi morali vsi vozniki opraviti tečaj varne vožnje z lastnim vozilom, saj bi na ta način lahko v kontroliranih pogojih preizkusili in osvojili marsikaj, kar bi jim kasneje lahko koristilo na cesti.

YouTube slika preogleda

Še prešejkani od vožnje smo si lahko ogledali prikaz “samodejnega” parkiranja novega golfa 6, opremljenega s funkcijo park assist, ki bočno parkira tako rekoč sam. Voznik dodaja le plin in prestavlja, krmilo pa vrti avtomobil sam. Poznam jih kar nekaj, ki se te funkcije ne bi branili (priznam, da bi včasih prišla prav tudi meni).

Po ogledu in vožnjah je sledila svečana pogostitev, pri kateri AMZSjevci niso prav nič varčevali. Najedli in napili smo se, da so nam trebuhi pokali po šivih. Seveda niso pozabili niti na drobne pozornosti, kot so odsevni telovniki, zapestnice in obeski za ključe, Andraž pa je dobil še modelček fička, pobarvanega v barve AMZS ter polepljenega z njihovimi nalepkami (kakršni so bili na cestah stalnica še v 80-ih).

Hvala AMZS in na svidenje spet čez sto let na podobni prireditvi (no ja, morda tudi prej.

  • Share/Bookmark

Leonard Cohen, poskočni mojster zena nam je napovedal temačno prihodnost

Prevodi glasbenih komadov 12.06.2009

Za Leonarda Cohena lahko preberemo, da je vsestranski kanadski pesnik, pisatelj in glasbenik (kot tak je širokim ljudskim množicam najbolj poznan). Seveda je Cohen še marsikaj drugega, predvsem pa je človek z veliko kilometrino in odprtim srcem. Židovski mojster zena, poskočnega koraka in s sočutjem velikim kot ga ima Dalai Lama.

Poslušam in gledam posnetek njegovega lanskoletnega koncerta v Londonu, Live in London, in sem enostavno prevzet in navdušen. Kakšna lahkotnost, kakšna eleganca, kašen mir in spokojnost. In predvsem spoštljivost in sočutje. Na publiko se obrača s prijatelji. In resnično misli tako. S solzami v očeh sem spremljal njegov poskočni prihod na oder, prišel je kot mladenič, a s takšnim spoštovanjem kot ga zmore samo do konca predano duhovno bitje. Enostavno se te dotakne, ko komentira, da je vesel, da spet stoji na tem londonskem odru, kjer je bil nazadnje 14, 15 let nazaj, ko mu je bilo 60 let in je bil zgolj otrok, poln norih sanj. In tudi to, čeprav rečeno na šaljiv način, misli povsem zares.

1. julija ta mož prihaja na evropsko turnejo in ni vrag, da ga ne bom nekje ujel. Govorilo se je celo, da naj bi nekje okrog svojega 75. rojstnega dneva (21.9.) nastopil tudi v Ljubljani. Bilo bi noro dobro, a zaenkrat so to zgolj govorice.

Za konec pa še prevod njegove pesmi The Future, s katero nam je leta 1992 napovedal nič kaj svetlo prihodnost in se seveda ni motil.

Leonard Cohen – Prihodnost (The Future)

Vrnite mi prečute noči
sobo z ogledali, moje skrivno življenje
samotno je tu
nikogar več ni, da mučil bi ga
Dajte mi popolno oblast
nad vsakim živim bitjem
In lezi poleg mene, punčka,
to je ukaz!

Dajte mi crack in analni seks
Zadnje drevo, ki še stoji
v luknjo v vaši kulturi
zatlačite si
Vrnite mi berlinski zid
Dajte mi Stalina in Sv. Petra
Videl sem prihodnost, brat:
morilska je.

Stvari bodo zdrsele, zdrsele v vse smeri
Ničesar ne bo
Ničesar, kar izmeril bi lahko
Vihar, svetovni vihar
je prestopil prag
in zrušil
dušni mir
Ko rekli so KESAJTE SE KESAJTE SE
le kaj so mislili, sprašujem se
Ko rekli so KESAJTE SE KESAJTE SE
le kaj so mislili, sprašujem se
Ko rekli so KESAJTE SE KESAJTE SE
le kaj so mislili, sprašujem se

Od vetra ločite me ne
nikoli me niste in nikoli ne boste
sem tisi mali žid,
ki biblijo napisal je
videl narodov sem razcvet, njih propad
slišal zgodbe njihove prav vse
a edino gonilo preživetja ljubezen je
Služabniku vašemu naročili so,
da pove jasno, da pove hladno:
Konec je,
naprej več ne gre
In nebeško kolo se ustavilo je
hudičev bič že čuti se
Na prihodnost pripravi se:
morilska je.

Stvari bodo zdrsele, zdrsele v vse smeri
Ničesar ne bo
Ničesar, kar izmeril bi lahko
Vihar, svetovni vihar
je prestopil prag
in zrušil
dušni mir
Ko rekli so KESAJTE SE KESAJTE SE
le kaj so mislili, sprašujem se
Ko rekli so KESAJTE SE KESAJTE SE
le kaj so mislili, sprašujem se
Ko rekli so KESAJTE SE KESAJTE SE
le kaj so mislili, sprašujem se

Zlomil se starodavni bo
zahodnjaški način
Zasebno življenje razpadlo ti bo
Prišli bodo fantomi
Ob cesta goreli bodo ognji
in belec plesal bo
Videli boste žensko
za noge obešeno
ogrinjalo njene obrise prekrivalo bo
in vsi zanič pesnički
bodo prihajali
zveneti hoteč kot Charlie Manson
in plešoči belec.

Vrnite mi berlinski zid
Stalina in Sv. Petra dajte mi
Dajte mi Jezusa
ali pa Hirošimo
Še en zarodek uničite
Saj otrok ne maramo
Videl sem prihodnost, punčka:
morilska je.

Stvari bodo zdrsele, zdrsele v vse smeri
Ničesar ne bo
Ničesar, kar izmeril bi lahko
Vihar, svetovni vihar
je prestopil prag
in zrušil
dušni mir
Ko rekli so KESAJTE SE KESAJTE SE
le kaj so mislili, sprašujem se
Ko rekli so KESAJTE SE KESAJTE SE
le kaj so mislili, sprašujem se
Ko rekli so KESAJTE SE KESAJTE SE
le kaj so mislili, sprašujem se

Ko rekli so KESAJTE SE KESAJTE SE
le kaj so mislili, sprašujem se …

  • Share/Bookmark

Brez odgovorov, brez moči, toda vesel

Vzgojne zgode in nezgode, Življenje je life 4.06.2009

Zjutraj sem pokukal v kopalnico, kjer se je žena trudila z oblačenjem Andraža (priznam, da je to opravilo zadnje leto v glavnem v njeni domeni) in v bistvu retorično navrgel: »O, danes pa kar v trenirki?« Napaka. Huda napaka.

Mali je nemudoma zahteval zamenjavo trenirke s »kalbojkami«. Žena, ki je bila zaradi jutranje časovne stiske že tako precej na koncu z živci, me je očitajoče pogledala in sinu rekla, da so mu kavbojke prevelike in mu jih ne bo oblekla. Jaz pa sem dodal, da si hlače lahko zamenja sam, če mu je toliko do tega. Jok. Vpitje. Zahteve po pasu za hlače. Kričeč otrok, živčna mama in oče, ki ne ve, kaj bi storil, da bi pomiril situacijo. Z vsakim nadaljnjim poskusom pa se ta samo še bolj zapleta, dokler ne pride tako daleč, da me žena »napodi« ven.

Čakam pred kopalnico in poslušam pink-ponk med ženo in sinom. Kaj nama želi otrok s tem sporočiti. Jesper Juul pravi, da otrok vedno sodeluje. Med katero vrsto sodelovanja pa bi človek lahko uvrstil takšne vrste »izpade«? Ker na prvi pogled to nikakor ni podobno sodelovanju. Ne najdem odgovora. In kako ravnati, da otroku ne prizadaneš dostojanstva, da pa mu po drugi strani tudi ne dovoliš vsega, kar se mu zahoče, saj boš s tem ustvaril razvajeno bitje, ki mu bo v življenju precej hudo? Tudi na to vprašanje (še) nimam odgovora. Se jih pa seveda trudim najti vsak dan znova, pri vsaki interakciji znotraj družine. Pri vsakem novem navideznem otrokovem zoperstavljanju nama z ženo. Obenem pa sem prekleto vesel, da ima otrok tako močno izraženo lastno voljo, čeprav s tem ni najlažje shajati.

Andraž se je ob moji odsotnosti kmalu pomiril in pristopical iz kopalnice (seveda) v kavbojkah s pasom. Sam pa se še vedno sprašujem, kateri hudič me je gnal, da sem zjutraj pokukal v kopalnico.

  • Share/Bookmark

Rokoborec (The Wrestler) – Darren Aronofsky (2008)

Film 2.06.2009

Po zadnjem in edinem filmu Darrena Aronofskyja, ki sem si ga ogledal pred Rokoborcem, Rekviemu za sanje, sem bil tako globoko pretresen, da nisem bil v stanju iti niti na pivo. Kar po ogledu tako šokantnega prikaza odvisnosti niti ni tako zelo nerazumljivo. Še po skoraj desetih letih se mi včasih iz podzavesti privlečejo nagnusni prizori od narkomanske igle zlorabljene gangrenaste roke Jareda Leta.

Zato ni čudno, da sem precej kolebal pri odločitvi, ali naj si Rokoborca sploh ogledam, ker se po ogledu filma resnično nisem želel ponovno počutiti tako usrano. Številne dobre kritike filma samega ter predvsem hvalospevi igri glavnega protagonista so tehtnico nagnili v prid odločitvi o ogledu.

Včeraj sem si ga torej ogledal in bil v bistvu malce razočaran oz. bolje rečeno, ostal sem precej ravnodušen. Film mi ni povedal oz. pokazal nič takšnega, česar ne bi že večkrat videl. Zgodbo osamljenega ostarelega bivšega zvezdnika, ki ne najde poti iz načina življenja, ki ga nezadržno pelje v prerano smrt. Verjetno, vsaj kar se mene tiče, filmu v prid ni tudi dejstvo, da govori o svetu wrestlinga, športne panoge, če ji lahko tako rečemo, do katere imam že od nekdaj precej odklonilen odnos. Ker so mi smešni tako nastopajoči, ki se dogovarjajo, kako se (ne) bodo tepli, kot tudi publika, ki ve, da je vse skupaj zrežirano, pa vseeno navija kot da gre resnično za življenje in smrt. A verjetno občutki ne bi bili pretirano drugačni tudi če bi film govoril o kakšnem drugem športu.
Prav tako pa me ni pretirano ganila tudi igra Mickeyja Rourkea, ki so mu zaupali glavno vlogo v filmu. Meni se ni zdela nič posebnega. Mirno bi jo lahko primerjal z igro Brucea Willisa v četrtem delu filma Umri pokončno (kar ne pomeni, da menim, da je Bruce odigral slabo). Solidno odigrano, ampak brez kakšnih oskarjevskih presežnikov. Ves ta pomp okrog nominacije za oskraja bi pripisal ameriški obsedenosti s come-backi. Letošnjega oskarja pa je po mojem mnenju povsem upravičeno dobil Sean Penn, bolj kot Rourke pa si ga je zaslužil vsaj še Frank Langella, morda celo Brad Pitt.

Da ne bom samo kritiziral, naj napišem, da film vseeno izstopa iz holivudskega povprečja in si ga v poplavi razno raznega balasta vseeno velja ogledati. Sem si pa po ogledu močno oddahnil, ker je bil na srečo precej manj pretresljiv od Rekviema za sanje.

Piva si pa vseeno nisem privoščil.

  • Share/Bookmark
blank