Zjutraj sem pokukal v kopalnico, kjer se je žena trudila z oblačenjem Andraža (priznam, da je to opravilo zadnje leto v glavnem v njeni domeni) in v bistvu retorično navrgel: »O, danes pa kar v trenirki?« Napaka. Huda napaka.

Mali je nemudoma zahteval zamenjavo trenirke s »kalbojkami«. Žena, ki je bila zaradi jutranje časovne stiske že tako precej na koncu z živci, me je očitajoče pogledala in sinu rekla, da so mu kavbojke prevelike in mu jih ne bo oblekla. Jaz pa sem dodal, da si hlače lahko zamenja sam, če mu je toliko do tega. Jok. Vpitje. Zahteve po pasu za hlače. Kričeč otrok, živčna mama in oče, ki ne ve, kaj bi storil, da bi pomiril situacijo. Z vsakim nadaljnjim poskusom pa se ta samo še bolj zapleta, dokler ne pride tako daleč, da me žena »napodi« ven.

Čakam pred kopalnico in poslušam pink-ponk med ženo in sinom. Kaj nama želi otrok s tem sporočiti. Jesper Juul pravi, da otrok vedno sodeluje. Med katero vrsto sodelovanja pa bi človek lahko uvrstil takšne vrste »izpade«? Ker na prvi pogled to nikakor ni podobno sodelovanju. Ne najdem odgovora. In kako ravnati, da otroku ne prizadaneš dostojanstva, da pa mu po drugi strani tudi ne dovoliš vsega, kar se mu zahoče, saj boš s tem ustvaril razvajeno bitje, ki mu bo v življenju precej hudo? Tudi na to vprašanje (še) nimam odgovora. Se jih pa seveda trudim najti vsak dan znova, pri vsaki interakciji znotraj družine. Pri vsakem novem navideznem otrokovem zoperstavljanju nama z ženo. Obenem pa sem prekleto vesel, da ima otrok tako močno izraženo lastno voljo, čeprav s tem ni najlažje shajati.

Andraž se je ob moji odsotnosti kmalu pomiril in pristopical iz kopalnice (seveda) v kavbojkah s pasom. Sam pa se še vedno sprašujem, kateri hudič me je gnal, da sem zjutraj pokukal v kopalnico.

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    Slavi
    4.06.2009 ob 15:46

    Ahhh, Kako lepo, da smo tovrstno pozorište u kući že absolvirali:)

    Andraž je dobil ustvarjalen preblisk na račun atijeve pripombe, kako šminkirat in se važit pred morebitno ljubeznijo svojega življenja…

    V kavbojkah je več šans kot v trenerki. To vemo vsi. Odrasli. Ta mal pa že zdaj ve, da v trenerki ni bog ve kakšnega odziva pri potencialnih Julijah. On pa trenira, da bo nekoč velik Romeo.In… tako je prav.

    Celo vesolje je dobilo nekaj svežine zaradi odločne geste prepolne energije, lepote, ki jo s seboj nosi moč spontanosti in svetega prava, ki jo ima lahko le otrok :) ))

    Srčen pozdrav, Slavi :)

  2. 2
    TameerTameer
    5.06.2009 ob 10:30

    Gledam Andraža in se spogledujem s svojim notranjim otrokom. Kakšna lepota, čistost in neobremenjenost. Ganjen sem, da imam priložnost skozi to lepo bitje odkrivati sebe.
    Medvedji objem od Tameerja.

  3. 3
    Slavi
    5.06.2009 ob 14:06

    Enako :) Vsem trem :)

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank