Pa ne zato, ker bi me sama pokrajina tako spominjala na našo obalo, pač pa zato, ker podobno kot pri nas gledaš Hrvaško ali Italijo, tam gledaš Turčijo. Grški otok Kos je v bistvu nekakšna zagozda v turško obalo. Bližina obale sosednje države pa je tudi več ali manj vse, kar druži našo obalo s koško.

Zakaj Kos? Konec marca sva se z ženo, sita vsesplošnega nabijanja o recesiji in strašenja ljudi s krizo in varčevalnimi ukrepi, odločila, da si bomo letos privoščili družinski dopust. Pošten dopust. Takšnega kot še nikdar. Zanalašč. Kam gremo? V Grčijo! S katero agencij? Z Intelekto, ki slovi po odličnem poznavanju grških otokov in dobri organizaciji. Na kateri otok? Težko se je odločiti na podlagi kataloga, ampak Kos se nama je zdel nekako najbolj domač. Družine in kolesarjenje. To bo za nas. Otok je sorazmerno majhen, nič daljši od naše obale ter širok največ 8 km, obale pa imajo seveda malček več (112 km, pretežno plaž). Najprej sva se skoraj odločila za all-inclusive dopust v letoviškem kompleksu Aquis Marine Resort & Waterpark, ker je letovišče ponujalo obilo zabave za našega malčka, najbolj pa zato, ker bi ga imela možnost zaupati v varstvo Intelektinim animatorjem in bi sama lahko odšla na kakšno partijo tenisa ali kakšno podobno partijo. Nato pa sva se ustrašila, da bomo na ta način povsem privezani na letovišče in ne bomo nikamor šli. Samo basali se bomo s hrano in nalivali s pijačo. Plus pet kilogramov nama ne uide. Odločila sva se, da gremo drugam, nočitev z zajtrkom bo dovolj. Brez animacije pa bomo tudi preživeli. Rečeno storjeno. Kot se je kasneje izkazalo, je bila odločitev pravilna, Okeanis Beach Resort se je izkazal za odlično izbiro. Računala sva, da bo teden počitnic dovolj (kar nikakor ne drži), ker pa ni bilo dovolj prostora na povratnem letalu, sva pač vzela 14 dni. Nek se vidi raskoš. Hvala bogu.

Trije meseci so bili hitro naokrog. Ker sem bil v dnevih pred odhodom zaseden s svetovnim pokalom gorskih kolesarjev v Mariboru, se me potovalna vročica skoraj ni dotaknila. Verjetno je pomagalo tudi to, da sva s sinom ženo pustila doma, naj v miru spakira. Modro sva se izognila napetostim. Na najdaljši dan leta smo proti večeru brez zapletov odleteli proti Grčiji. Ko so nas na letališču na Kosu dejansko termalno skenirali (tale gripa je še ena reč za ustrahovanje širokih ljudskih čred), sem se spomnil prestrašenih besed moje mame, ko sem ji pred odhodom zaupal, da Andraž nekaj toži, da ga boli grlo, da nam bodo merili temperaturo in nas ne bodo spustili v Grčijo. Bi se nemara to res lahko zgodilo? Bilo je še nekaj zmede okrog prtljage, nič hujšega, samo grški vzem si ga na izi. Avtobus, transfer do hotela, prijava, soba, prvi vtisi, zaslužen počitek.

Hotel je ogromen, zato je bilo potrebno nekaj raziskovanja in privajanja, da smo se lahko brez problemov gibali naokrog in našli pot nazaj do sobe. Zajtrki so bili samopostrežni, vedno smo se najedli do sitega, smo jih pa s težavo lovili, čeprav so vsak dan trajali do 10.30. Po zajtrku sta nas prvi dan nič hudega sluteče, ko smo stali na balkonu naše sobe, presenetila grška lovca v nizkem in temu primerno glasnem preletu. Andraž se je močno prestrašil, saj je precej občutljiv na glasne zvoke. Ko se je stvar drugi dan sicer nekaj kasneje ponovila, sem se že ustrašil, da gre za lokalno folkloro, ki so nam jo v prospektu pozabili zaupati. A je bil strah odveč, saj do konca našega dopustovanja podobnih izpadov ni bilo več. Jebiga, Turčija je blizu, fantki morajo občasno pokazati mišice.

Ugotovili smo, da v hotelu mrgoli Slovencev, kar so presenečeni ugotavljali tudi lokalci. V Sloveniji očitno ni recesije oz. je dovolj ljudi, ki mislijo s svojo glavo in niso podlegli paniki ter so si privoščili dopust. In to ne na Hrvaškem. Začuda smo precej hitro navezali stike s štirimi, petimi družinami z majhnimi otroki, tako da so se otroci lahko veselo igrali skupaj na plaži, tastari pa smo kakšno pametno strli (kadar smo seveda bili na hotelski plaži). A so na žalost skoraj vsi odšli domov že po enem tednu, tako da je na začetku drugega tedna zazevala kar velika praznina. Predvsem za Andraža, ki se ni imel s kom igrati. S svežo garnituro Intelektinih počitnikarjev pa nekako nismo uspeli vzpostaviti konkretnejšega stika. Ta skupina je bila očitno precej bolj zadržana od naše in so tičali bolj vsak zase. Škoda. Saj ne, da sem kakšen velik ljubitelj tega, da na dopustu srečaš cel trop znancev in na koncu sploh nimaš miru, kakšna neobvezna družba pa vseeno sede.

Drugi dan smo si pri lokalnem dilerju za dvanajst dni sposodili kolesi, s katerima smo se večinoma ob večerih podajali v mesto Kos, ki je dobrih 6 km oddaljeno od hotela. Pretežni del poti do mesta poteka po kolesarski stezi. Grki so sicer dinamični vozniki, a se na cesti nikdar nisem počutil tako ogroženega kot pri nas. Tudi med edinim daljšim izletom, ki smo ga naredili s kolesi (dobro uro vožnje v eno stran), do Aquis Mairine Resorta, ki leži kakšnih sedem kilometrov na drugo stran mesta, ni bilo prav nobenih težav na cesti. Ja, Aquis Marine smo si šli ogledati, da preverimo, ali se nismo nemara ušteli, ker ne dopustujemo tam. In veselo ugotovili, da se nismo. Da je park čisto v redu, a bi se ga verjetno naveličali precej hitreje kot Okeanisa.

Za konec tega prispevka bi samo še dodal, da smo se imeli na Kosu tako lepo, da smo že med bivanjem tam razmišljali, da bi se še letos vrnili nazaj, če bo prilika. Grki so resnično izredno prijazni in odprtega srca. Prav vsakomur privoščim, da bi bil deležen vsaj koščka te prijaznosti. Tudi če nam letos ne bo uspelo iti še enkrat, sem prepričan da pridemo spet prihodnje leto.

Kaj smo počeli v mestu, kje smo se kopali, kakšna je voda, kakšen je bil sladoled in kako si je Adria privoščila pošteno zamudo letala, s katerim smo se vračali, napišem ob priliki.

Pa še neverjeten podatek: obilici hrane navkljub sem se uspel zrediti zgolj za kilogram in pol. Juhej!

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    Slavi
    25.07.2009 ob 00:03

    Kako lepo :)

  2. 2
    TameerTameer
    27.07.2009 ob 11:34

    @Slavi: Hvala, hvala.

  3. 3
    Intelekta
    28.07.2009 ob 08:55

    Pozdrav!

    Iskreno sem vam zahvaljujemo, za lepo napisan blog!
    Povezavo smo tudi objavili na naši spletni strani, pod hotelom.

    Hvala in lp!

  4. 5
    Zorman
    21.12.2011 ob 21:31

    to pa je altro ke slovenska obala

Trackbacki

  1. Tukaj in zdaj » Blog Archive » Ko ti teden dni dopusta plača zavarovalnica (pa bi bil vseeno raje doma)

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank