Arhiv za dan 16.07.2009

Če ni foušije, je dovolj za vse

Foto, Življenje je life 16.07.2009

Včeraj sem bil na sprehodu na svoji priljubljeni lokaciji v Škofjeloškem hribovju. Ob plesu narave, ki te tam obdaja, si ne moreš kaj, da ne bi malce postal, se ozrl naokrog in bil resnično vesel, da si dobil priložnost, da si lahko tukaj in zdaj. Mene nato ponavadi zgrabi, da bi vsaj kakšen detajl ovekovečil s fotografijo. In tudi včeraj ni bilo nič drugače. Iz žepa sem potegnil Nokio 5800 XpressMusic, ki sem jo pred nedavnim dobil nazaj s servisa, kjer se je nahajala na podlagi moje ugotovitve, da nekaj ni v redu z objektivom fotoaparata. Da pri posnetkih od blizu ne izostri slike tako kot bi jo moral oz. da sliko izostri, toda v trenutku, ko pritisnem na sprožilec, ostrina izgine in spet z dolgim nosom gledam še en zamegljen posnetek.

V roke sem torej prijel aparat, ga nastavil na makro način in se spravil od blizu slikati metulja, ki je ne meneč se zame (čeprav sem bil precej blizu) mirno skrkal nektar iz nevemkateregaže cveta. En poskus, dva, trije, štirje in… Velik nič! Veliko razočaranje. Megleni posnetki. Znotraj sebe sem preklel Nokiin servis in vse servise tega sveta. Itak se jim jebe za stranke. Dela imajo dovolj. Skoraj tri tedne čakanja na aparat in to za prazen nič. Moje upanje, da bom s tem apratom še kdaj naredil kakšen dober posnetek, je skoraj zamrlo. Nato sem se malce pomiril, odšel dalje in se odločil, da bom pač slikal z večje razdalje. Pa nisem zdržal prav dolgo. Kaj češ, všeč so mi detajli. In hvala bogu, da je tako, saj sem nekje na sredini poti, po nebroj meglenih posnetkih ugotovil, da problem seveda ni v aparatu, pač pa v meni. Ker, seveda, nisem prebral navodil za delo z aparatom. Če sem v čem tipični moški, sem zagotovo v tem, da ne berem navodil. Kaj bodo meni solili pamet. Ko dobim kakšno novo tehnično “igračko”, jo ponavadi takoj spravim v pogon in jo skušam nastaviti s poskušanjem. Do bridkega spoznanja, da bo vseeno potrebno pogledati v navodila za uporabo. V tem primeru sicer (še) ni bilo potrebno gledati v navodila, ker sem med fokusiranjem na bližnje predmete le zaznal, da aparat, ko dokončno nastavi ostrino, da od sebe zvočni signal. Zapiska. In potem so slike večinoma lepe in ostre, če se seveda preveč ne zatrese roka ali pa premakne objekt fotografiranja. Aleluja, sedaj bom pa spet užival v slikanju. Opravičujem se Nokiinemu servisu in vsem servisom tega sveta, ker sem jih obtoževal brez osnove. Mea culpa.

Čisto na koncu včerajšnjega pohoda mi je uspelo dokumentirati čudovit prizor, ki prikazuje, da je res za vse dovolj, če le ni foušije.

  • Share/Bookmark
blank