Arhiv za dan 23.07.2009

Milarepa nas vabi, da odkrijemo skrivnostno v sebi

Duhovnost, Življenje je life 23.07.2009

Jetsun Milarepa (1052-1135) velja za enega najslavnejših tibetanskih svetnikov ter največjih jogijev in poetov, ki naj bi med drugim obvladoval tudi uničevalne naravne sile. Njegove pesmi (predvsem Sto tisoč Milarepinih pesmi), večkrat poimenovane kar Milarepine pesmi, predstavljajo kanonska besedila veji Mahayana budistov. Zanj velja, da je prvi človek, ki mu je uspelo za časa enega življenja doživeti popolno razsvetljenje (t. i. stanje Vajradhare). Povedano z drugimi besedami: uspelo se mu je transformirati iz množičnega morilca do razsvetljenega pesnika in poeta, ki v svojih pesmih na zelo jasen in lep način opisuje globine svojih spoznanj o začasni naravi fizičnega telesa in potrebi po tem, da nismo vezani. Da je prišel do razsvetljenja, pa je moral skoraj dobesedno premikati gore ter dvanajst let marljivo prakticirati meditacijske tehnike pri svojem učitelju lami Marpi (imenovanem tudi prevajalec).

Kar nas pripelje do sodobnega Milarepe, do Augustusa Thomsona III., ki je na svoji poti odkrivanja sebe in lastnega bistva sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja naletel na mojstra Bhagwana Shree Rajneesha. Milarepa pravi, da je imel, ko je mojstra prvič zagledal, občutek, da gleda v ogledalo lastne duše. Njegove besede pa so v njegovih najglobljih mislih in občutkih žuborele kot gorski potoček. Mojster Bhagwan Shree Rajneesh, ki je malo preden je leta 1990 zapustil telo, opustil staro ime in ljudi pozval naj ga kličejo preprosto Osho (kar pomeni nekoga, ki je postal eno z oceansko izkušnjo obstoja), je marca 1976 Augustusa Thomsona sprejel za svojega učenca in mu nadel ime Swami Anand Milarepa, Milarepa seveda po zgoraj opisanem tibetanskem svetniku. In v skladu s svojim imenom je Milarepa zvesto z veliko mero predanosti, zaupanja in spoštovanja vztrajal ob svojem učitelju vse do njegovega slovesa, čeprav mu ni bilo vedno z rožicami postlano, a je vedel, da je vse za njegovo višje dobro. Mojster Osho je že vedel, zakaj mu je nadel težo, ki jo s seboj nosi ime Milarepe. V času svojega bivanja v Mednarodni Osho komuni je bil vodja tamkajšnjega oddelka za glasbo in je skrbel za ustvarjanje glasbe za podlago Oshovim vsakodnevnim govorom in praznovanjem.

Tudi po mojstrovem odhodu je Milarepa ostal zvest ustvarjanju glasbe ter vodenju glasbenih in meditacijskih delavnic po celem svetu. Pravi, da Osho ostaja največji navdih v njegovem življenju ter da mu bo večno hvaležen. Glasba, ki jo ustvarja zrcali njegov pogled na ljubezen in meditacijo, ki ga z veseljem deli z vsemi popotniki na poti resnice in samouresničenja.

Z Milarepo sva se prvič srečala junija 2006 ob Zbiljskem jezeru, kjer smo Oshovi učenci v sklopu priprav na Milarepino prvo delavnico v Sloveniji posneli TV intervju z njim. Takoj sem bil prevzet ob njegovi čistosti, milini in mirnosti duha. Vidi se, da je človek že nekaj časa na duhovni poti, čuti pa se tudi velika prisotnost mojstra Oshoja. Takratno delavnico, poimenovano Lotus Paradise po njegovem takrat čisto svežem albumu, je izvedel v spremljavi svojega One Sky Banda, glasbene skupine, ki jo vsako leto na novo sestavijo Oshovi učenci, vsi po vrsti nadarjeni glasbeniki, predani meditaciji in se z Milarepo podajo na svetovno turnejo. Občutkov, ki so me obdajali med samo delavnico, še bolj pa po njej, pa niti ne znam opisati. Odprli so se mi povsem novi svetovi. Zagotovo bi temu lahko rekel transformacija, transformacija na višje stanje zavesti.

Milarepa in člani One Sky Banda so se pri nas počutili tako dobro, da so se avgusta istega leta vrnili za samo en večerni koncert, ki sicer ni bil takšna duhovna izkušnja, je bil pa noro energetsko doživetje. Milarepo ter skupino v spremenjeni sestavi smo lahko še enkrat doživeli avgusta 2007 na prvem Osho festivalu v Strunjanu, kjer je bila izkušnja, verjetno tudi zaradi drugega okolja, še močnejša.

Zato sem se tudi razveselil novice, da se Milarepa po dveh letih ponovno vrača k nam. Osho meditacijski center v Sloveniji prireja tridnevno delavnico z Milarepo in to v Ljubljani v Dijaškem domu Ivana Cankarja, od 7. do 9. avgusta. Milarepa tokrat sicer prihaja brez svoje skupine One Sky Band, ga bodo pa, v to sem prepričan, prav tako dobro spremljali fantje domače zasedbe Šambala.

Milarepa nas poziva naj se odpremo skrivnostnemu, izkoristimo priložnost in se povežemo z naravnimi viri življenja ter naredimo prostor za ljubezen ter veselja polno ustvarjalno življenje.

Sam se mu bom pridružil brez oklevanja.

  • Share/Bookmark
blank