Arhiv za dan 25.08.2009

Na ihanski rivieri

Duhovnost, Življenje je life 25.08.2009

Sedela sva na balkonu in uživala v toplem poletnem večeru. Nad nama zvezdnato nebo, pod nama žuboreča voda. V zraku so se mešali zvoki dveh “terasa bendov” in če najinih nosnic ne bi božal razvpiti “ihanski smrad”, bi lahko prisegel, da sva nekje na morju. A sva bila v varnem zavetju svojega doma, na mogoče zadnji petkov večer v tem letu, ki je bil tako prijetno topel, da je človek lahko posedal zunaj v kratkih rokavih. Že naslednji večer kaj takega ne bi bilo mogoče, saj se je ob istem času razbesnelo pravo neurje. Glasba, ki je našla svojo pot do najinih ušes, pa ni bila namenjena širši zabave željni publiki, kot je to v navadi v obmorskih letoviščih, pač pa slavljencema, ki sta na različnih koncih vasi proslavljala svoja življenjska jubileja in njuni izbrani družbi. Deležni pa smo je bili seveda tudi ostali vaščani. In je bilo lepo. Lepo čutiti utrip življenja in radosti v domačem okolju.

Z ženo sva udarila en “late night drink”, se crkljala in iskala odgovore na “težka duhovna vprašanja”. Odgovore, ki bodo usodno vplivali na najino prihodnost, pridhodnost najine družine ter navsezadnje na prihodnost celotne civilizacije. Malce pretiravam ali pa tudi ne. Ušesa so z ene strani “božali” zvoki Wernerjeve Ne gane me, z druge pa nečesa od Slapov (se mi zdi), midva pa sva precej lahkotno razpravljala o precej težkih temah. No ja, težkih kakor za koga. Stvari pač ne gre jemati preveč resno, ker to vsekakor vodi v bolezen. Naj bo tema še tako zahtevna in neprijetna, je pri njeni obravnavi potrebno dodati kanček zdravega humorja. In je takoj lažje. Življenje je potrebno vzeti takšno kot je in ne pozabiti, da je resnično življenje samo tukaj in zdaj. In med tem, ko se naš um ukvarja s tem, kar je bilo in kar bo, življenje beži mimo nas z ekspresnim vlakom. Medtem ko se trudimo ustvariti to in ono, pridobiti to in to, doseči nevemkaj, da bomo potem lahko uživali, ostarimo, otopimo in (morda) z grenkobo v srcu ugotovimo, da je šlo življenje mimo nas. Da smo se pehali za nečem nedosegljivim in pri tem zgrešili osnovni namen tuzemskega bivanja. Game over.

Vzemimo si torej čas zase, sedimo na domač balkon, se povežimo s svojim bitjem, uživajmo v utripu življenja in se vsaj za trenutek nehajmo obremenjevati s tem, kaj bo jutri. Bodimo hvaležni za to, kar nam je dano. Življenje je prelepo, da bi pustili, da zdrsi mimo nas.

  • Share/Bookmark
blank