Arhiv za dan 4.12.2009

Samo košček in že si tam

Življenje je life 4.12.2009

Nežno sem prijel v roke lila škatlo, jo previdno odprl in počasi poduhal vsebino. V ustih se mi je pričela nabirati slina, v očeh pa solze. Odlomil sem košček in ga pridržal med prsti. Počasi sem ga mencal sem in tja. Pričel se je topiti in omamen vonj je postajal izrazitejši. Z malce odločnejšo kretnjo sem z nohtom odkrhnil del lešnika, ki je štrlel ven. Vonju čokolade se je pridružil še vonj po lešnikih. Nevarno dobra kombinacija. Prevevati me je začel občutek varnosti, kakršnega doživlja otrok v toplem zavetju maminega naročja. Občutek popolnega miru v zeleni oazi. Čutil sem povečano dejavnost v desni možganski polobli. Občutek nečesa topega, kot bi tisti del glave povsem približal kakšni oviri in bi s svojim energetskim poljem zaznal drugo. Komaj sem se zadržal, da košček ni končal v mojih ustih ali da si ne bi vsaj temeljito polizal prstov. S težkim srcem sem ga vrgel v smeti in počasi z rok spral sledi, ki jih je pustil za sabo. Ampak vonj, vonj je bil še kar nekaj časa prisoten. Sprašujem se, kaj bi šele bilo, če bi lahko vključil še brbončice?

Zgoraj napisano ni plod moje bujne domišljije, pač pa se je dejansko zgodilo. In se še dogaja. Je del eksperimenta, s katerim želim ugotoviti, v kolikšni meri je možno spremeniti nevronske povezave, ki so se oblikovale več desetletij, v slabem mesecu dni. Govorim o nevronskih povezavah, zaradi katerih se mi zdi samo po sebi umevno, da vsakokrat, ko doživim kakšno neprijetno življenjsko izkušnjo, stresno situacijo, predvsem pa, ko bi potreboval nežnost, sežem po čokoladi. Delam torej nekakšno odvezavo od čokolade in moram priznati, da mi ni lahko. Več o tem, kako vzpostaviti pravilen odnos do hrane in o pravici vsakogar do primerne telesne teže pa vam lahko zaupa Željka Augustinovič, ki v Sloveniji že nekaj let orje ledino na področju ukvarjanja s sabotersko-dezerterskim umom, oz. zločinskim umom, kot ga imenuje v zadnjem času, in z njim povezanih težav, ki se kažejo v obliki najrazličnejših zasvojenosti. Posledica takšne zasvojenosti je tudi debelost oz. neprimerna telesna teža in prav njej je Željka  posvetila svoje življenjsko delo.

Naj za zaključek napišem še eno svežo v zevezi s poskusom. Zjutraj, ko sem si pripravljal zajtrk, sem slučajno v košu med smetmi opazil ostanke čokolade, ki sem jo odvrgel prejšnji dan. Moram reči, da je bolj spominjala na nekaj, kar človekov prebavni trakt zapušča, kot pa na tisto, kar vanj vstopa. Precej ogabno.

  • Share/Bookmark
blank