Mogoče to, da sta prizorišči obeh filmov vsaj delno postavljeni v zabaviščni park. Ali pa to, da v enem slišimo odlomek iz Mozartove Figarove svatbe, v drugem pa v nedogled navijajo Falcovo Rock me Amadeus. Vse to drži, ampak najbolj ustrezen odgovor na vprašanje iz naslova bi bil: skupni imenovalec obeh filmov je Jesse Eisenberg. Govorim o mladem igralcu, ki je v obeh filmih, Lunapark (Adventureland) in Dobrodošli v deželi zombijev (Zombieland), odigral glavno vlogo. In obe sta bili nekaj najboljšega, kar sem na platnu uzrl v letošnjem letu. In da je stvar še bolj zanimiva, gre za precej podobni vlogi v filmih iz zelo različnih žanrov. Jesse v obeh filmih igra post-najstniškega mladeniča, ki bi se želel znebiti bremena deviškosti, a ima zaradi subjektivnih (lastni strahovi in zadržki) ter objektivnih okoliščin (ki so seveda v obeh filmih povsem drugačne) s tem nemalo težav.

Lunapark sicer oglašujejo kot komedijo, kar pa je precej daleč od resnice. Že res, da filmu ne manjka tudi pridiha humorja, ampak ni pa tako hudo, kot je zadevo prikazoval predfilm, ki je bil menda narejen tako zavajajoče, da je nič hudega sluteč gledalec dobil napačni vtis, da ga čaka nekaj v stilu povprečne slaboumne najstniške komedije. Pričakala pa ga je topla romantična drama o tegobah odraščanja in iskanju lastne identitete v drugi polovici osemdesetih let. Vsekakor toplo priporočam ogled, čeprav ni videti, da bo, z izjemo letošnjega liffea, kaj kmalu našel pot na naša filmska platna. Mogoče mu bo k temu kaj pomagala trenutna velika popularnost glavne ženske protagonistke Kristen Stewart, ki jo mladi gledalci širom zemeljske oble častijo kot Bello Swan v vele uspešni filmski enolončnici Somrak (Twilight).

Dobrodošli v deželi zombijev pa je seveda iz čisto drugega štosa. Za razliko od Lunaparka, sem predfilm za ta film videl. In bil noro navdušen. Če sem čisto iskren, je bil le-ta najboljša stvar pri ogledu “spektakla” 2012. In, za razliko od Lunaprakovega, ne zavaja. Niti malo. Film je točno tisto, kar po ogledu predfilma pričakuješ, da bo. Odpuljena komična grozljivka, ki vsekakor ni za ljudi s slabim želodcem. Road trip po deželi, ki ji vladajo zombiji. Rock’n'Roll do daske. En sam šus, od udarne For Whom the Bell Tolls Metallice ob najavni špici, pa vse do konca. Z odličnim Woodyjem Harrelsonom, ki vidno uživa v masakriranju zombijev in ima zabavno šibko točko, ki pa vam je ne izdam. Woodyju so že od časov serije Na zdravje! na kožo pisane vloge rahlo usekanega tipa. In tudi ta ni nobena izjema. Za piko na i pa so filmu dodali še samo ironični cameo Billa Murrayja. Zadeva je vsekakor vredno ogleda, a še enkrat poudarjam, da zgolj za tiste z dobim želodcem.

Naj za konec napišem: Jesse Eisenberg – zvezda je rojena. Sedaj čakam samo še, da ga odkrijeta brata Cohen, in ga naredita za novega Johna Turturra.

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    irenairena
    9.12.2009 ob 17:52

    Čakam na naslednji Eisenbergov film, da vidim, kako se bo otresel modela malo nerodnega malo geeka :) nad ponavljajočimi se vlogami nikoli nisem bila preveč navdušena. tudi v Roger Dodger mi je bil dokaj enak …

  2. 2
    TameerTameer
    9.12.2009 ob 18:10

    @irena: strinjam se s tabo, da se bo moral v prihodnje še malce nadgraditi, in verjamem, da se tudi bo.

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank