Ponedeljkovo jutro. Z armaturne plošče vame bolšči prikaz zunanje temperature. 13 stopinj pod ničlo. Saj ne, da bi zvedel kaj novega, zebe me pa vseeno še za odtenek bolj. Zaganjač krepko zakreha, ampak motor se zažene brez upiranja. Je pa res, da izpod motornega pokrova prihajajo malce drugačni zvoki kot običajno. Bolj grobi, neuglajeni. Tudi avto ima pravico potožiti, da ga zebe.

Po lokalni cesti se prav po polžje (zaradi zasneženega vozišča seveda) peljem mimo DARS-ovega novega nadzornega centra pri Dragomlju, ki so ga postavili na mesto, s katerega imajo odličen pregled nad dogajanjem na Štajerski avtocesti, kakšnih petsto metrov pred izvozom/uvozom Šentjakob. Na vzhodu nič novega, iz Štajerske smeri se proti Ljubljani vije počasna kolona vozil, kar je za ponedeljkovo jutro povsem običajen prizor. Pa nemara tudi za večino ostalih juter, še posebno v primeru slabega vremena in/ali neugodne lunine mene. V Dragomlju se vključim na staro cesto Ljubljana – Domžale in že kmalu pristanem v počasni koloni, ki je ponavadi znanilec problemov na avtocesti. Takole stoječ v koloni dobrih sto metrov pred križiščem s cesto, ki pelje proti Črnučam, uzrem policijsko marico in dve patruljni vozili na nujni vožnji. Prizor mi deluje nekako nadrealistično, saj sem zvočno povsem izoliran od zunanjega sveta. Ob zvočni kulisi Pink Floydov odmaknjeno opazujem drveče avtomobile z utripajočimi modrimi lučmi. Le kam se jim tako mudi? Sledi naslednja stalnica jutranjih prometnih poročil, razcep Zadobrova. Ponovno modre utripajoče luči. Prometna nesreča. Na samem razcepu, kjer se cesti priključita pasova, ki peljeta na severno obvoznico, sta počila kombi in fiat Bravo prve generacije, ki ga je obrnilo za 180 stopinj. Na srečo brez vidnih posledic za udeležence in na skrajnem desnem pasu, tako da promet ni povsem blokiran. Pri Novih Jaršah je na odstavnem pasu obtičal Punto, stavim, da zaradi problemov z gorivom. Na nasprotni strani, takoj za priključkom Bežigrad, stoji novejši mercedes razreda S. Okvara ali klepet po telefonu? Je pa očitno, da je kar nekaj ljudi že doma, saj je promet na obvoznici razmeroma tekoč. Šentviški predor je resnično spet odprt za promet, vključno s priključkom na Celovško cesto (vsaj vsaj v smeri in iz smeri Medvod). Je pa povsem na koncu Celovške, kjer se iz štiri zoži na dvopasovnico, obtičalo tovorno vozilo MAN starejše generacije, kar pa začuda ne povzroča nikakršnih zastojev. Če bi se to zgodilo v obratni smeri, bi bila zagotovo kolona do Medvod.

Na ravnini proti Mednemu me za pretrgano zaveso oblakov pozdravijo v nežno sončno svetlobo odete gore. Kakor katera sicer. Storžič ima osvetljen samo skrajni vrh, Stol pa se ves koplje v soncu. Na ovinku pod hotelom Medno se odpre še pogled na obsijane Julijce, čeprav Triglav ni povsem brez meglice. Prispel sem na končno destinacijo, motor pa se polurni vožnji navkljub ni uspel do koca ogreti. Po napovedih vremenoslovcev naj s tem jutri ne bi bilo težav, saj naj bi se kar precej ogrelo. Ne upam pa niti pomisliti na to, kakšne bi nemara jutri utegnile biti ceste, če (ko) jih bo dejansko zmočil dež.

  • Share/Bookmark
 


Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank