Ko smo se v nedeljo z družino približevali Zbiljskemu jezeru, sem se spomnil zabavne prigode izpred treh ali štirih let. Leta tako hitro bežijo mimo, da si niti pod razno ne utegnem zapomniti, kdaj točno se je nek dogodek zgodil. Saj niti ni tako pomembno, kdaj se je nekaj zgodilo, bolj pomembno je, da vem, zakaj se je zgodilo. To je bilo v času velike panike pred ptičjo gripo. Se še spominjate, to je bilo takrat, ko so morale biti uboge kokoši zaprte v kokošnjakih, ko so vladale izredne razmere pri rejcih perutnine in ko je bil skrajno sumljiv vsak ptič, ki je priletel od neznano kje (v bistvu so bile sumljive kar vse ptice po vrsti).

Bilo je turobno jesensko dopoldne, ki sem ga kot večino delovnih dni v zadnjih nekaj letih preživljal v svoji pisarni v Medvodah, iz katere se mi odpira razgled na večji travnik. Si lahko predstavljate moje veliko začudenje, pa tudi strah, ko sem na travniku nenadoma opazil skupino ljudi oblečenih v rumene zaščitne obleke, z zaščitnimi maskami in vsemi potrebnimi varnostnimi elementi vred? Počutil sem se, kot da bi padel v film Kongo. Šele ko sem si opomogel od prvega šoka, sem opazil, kaj počnejo. Po travniku na medvoškem klancu so lovili nemočnega laboda, ki je verjetno tja zataval z Zbiljskega jezera. Ubogo žival (ne vem sicer, zakaj ni zletel stran) so kmalu ujeli in strpali v kletko ter vtaknili v kombi. In jo odpeljali neznano kam. Meni pa se je vse skupaj zdelo smešno in absurdno. Po drugi strani pa ne morem reči, da s takšnimi ukrepi niso preprečili pandemije.

To nedeljo pa je bil fantastičen, s soncem obsijan zimski dan. Narava odeta v deviško belino sveže zapadlega snega. Temperature primerno nizke. Idiličen božični dan. Na mestoma zaledenelem Zbiljskem jezeru se je gnetlo labodov in rac. Nobenega sledu o posebnih varnostnih ukrepih. Zgolj sproščanje, radost in polnjenje baterij v naravnem rezervatu. Seveda so me zasrbeli tudi fotografski prsti, pa ne samo mene, ob pomanjkanju drugih obiskovalcev, se je ob jezeru kar trlo fotografov (po opremi sodeč precej zagretih). Takole je jezersko dogajanje zabeležil objektiv mojega aparata.

Kdo pa misliš, da si?!

Štiri v vrsto

Hrana, hrana!

Sem ti rekla, da pazi, kje ga boš privezal!

Labodje krožišče za račke

Pazi, slika nas! Glave dol!

Ej, ne vrivaj se!

Zakaj nihče ni povedal, da led poka?

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    PlujemPlujem
    22.12.2009 ob 20:58

    Dobro je tole. Z dobrimi komentarji. :) Sem se prav nasmejala. Sploh pri tazadnji. :D

  2. 2
    Chiara
    23.12.2009 ob 08:31

    Srčkano :)

  3. 3
    mojca
    23.12.2009 ob 12:32

    JA JA ,PANIKA JE NUJNA, DA SE LAHKO O ČEM PIŠE IN GOVORI.
    PANDEMIJA!!!!!!!!!!
    SAMO V DENARNICI MI PANDEMIČNO IZGINJAJO EVRI.
    TOLIKO O TEM LJUDJE, AJD NA SPREHOD , DA SE ŠE NAM UČKE SPOČIJEJO NA TAKŠNIH PRIZORIH.

  4. 4
    TameerTameer
    24.12.2009 ob 12:38

    @Plujem: me veseli, da ti je bilo všeč.

    @Chiara: srčkano, srčkano.

    @mojca: ja, najboljše je iti v naravo in se odklopiti od medijskega bombardiranja in splošne panike. In najbolj zdravo tudi.

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank