Arhiv za dan 29.12.2009

Avatar in Kolosejeve mučilne metode, ki se jih ne bi sramoval niti de Sade

Film, Življenje je life 29.12.2009

Priznam, sodim med tisti del vesoljnega gledalstva, ki je nad Avatarjem, težko pričakovano stvaritvijo Jamesa Camerona, nadvse navdušeno. Moje navdušenje je celo tako veliko, da sem si ga ogledal že dvakrat. V kinu, se ve. To je bila sicer v mojih “mladih letih” običajna praksa pri meni res všečnih filmih, v zadnjih letih pa je nekaj skoraj povsem nepojmljivega, saj se človek v dobi udobnega domačega kina in pestre internetne ponudbe težko pripravi za obisk kinematografa, kjer ga čaka nevzgojena publika, z vsem pripadajočim hrupom, smetenjem, svetlobnim onesnaževanjem, neprijetnimi vonjavami in še kaj bi se našlo. Avatar je pač film, ki ga moraš obvezno videti v kinu. In to vsaj v 3D tehniki, če že nimamo na voljo IMAX kino dvoran, za predvajanje v katerih je bil film narejen in so mu edine povsem kos ter omogočajo ultimativno gledalsko doživetje. V običajnem formatu Avatar pač ne more biti tako prepričljiv, saj je Cameron dejansko naredil korak naprej v razvoju filmske umetnosti. Kaj korak, kvantni skok naprej od recimo 2012 in drugega dela Transformerjev. Ustvaril je franšizo, ki bo s svojimi nadaljevanji današnji generaciji mladostnikov predstavljala to, kar je naši Vojna zvezd. Kakšni Transformerji neki. Michael Bay eat your heart out!

Ob ogledu predfilma pred nekaj meseci sem bil sicer skrajno zadržan. Tisti modri velikani mi nikakor niso šli v račun, vse skupaj me je preveč spominjalo na ponesrečeno združitev animiranega filma z igranim. A strahovi so bili povsem odveč. Pri filmu 2012 so bili računalniški učinki prignani do absurdne meje dobrega okusa in so zato očitno štrleli ven, pri Avatarju pa jih je zagotovo še več, a so tako “doterani” in narejeni s takšno mero dobrega okusa, da jih praktično ne zaznaš. Vsaj ob prvem gledanju ne. Preprosto padeš v film, le sem in tja te te prešine, vau, takole bi bil pa videti drugi del Terminatorja ali pa drugi del Osmega potnika, če bi bila posneta sedaj. Hudo!

Opažam, da se največ polemik vrti okoli same zgodbe. Raznorazni “poznavalci” Cameronu zamerijo, da film domnevno nima dovolj privlačne zgodbe. Da ga je “pacal” deset let in bi lahko poskrbel za boljšo zgodbo. Sam bom rekel zgolj to, da sem v slabem tednu pred velikim platnom presedel skoraj pet ur in pol in mi niti za trenutek ni bilo dolgčas. Gre za klasični spopad med dobrim in zlim, med Davidom in Goljatom in tukaj z zgodbo nimaš prav veliko za čarati. Jo pa lahko podaš na svoj način. In Cameronu to vsekakor uspeva.

Zdaj pa še ne tako lepa plat ogleda filma, ki pa ima za opraviti s prikazovalcem in ne samim filmom. Sprašujem se, zakaj za vraga je potrebno pred vstopom v dvorano, ob prevzemu 3D očal za njihovo pripravo plačati 1€? Zakaj tega ne zaračunavajo že pri nakupu vstopnic? In zakaj sploh zaračunavajo pripravo očal, če ti potem porinejo v roke od ne vem koliko uporabnikov dodobra zapacan primerek, ki ga moraš najprej temeljito očistiti, da potem lahko normalno služi svojemu namenu? Drži pa, da si v ljubljanskem Koloseju (pazite, Koloseju, ne X-pandu) potem z njimi vsaj zadovoljen in tekom filma sploh ne veš, da jih imaš na sebi. Še več, lahko si naravnost navdušen nad ostro sliko v treh dimenzijah ter nad izrazito ostrimi in dobro berljivimi podnapisi. Zagotovo 3D doživetje kot ga pri nas še ni bilo. Povsem druga zgodba pa je v kranjskem Koloseju, v njihovi dvorani X-pand, kjer uporabljajo zastarela težka očala, ki so tako zelo obtežila moja očala z dioptrijo, da me je že po desetih minutah tako bolel nos, da sem jih moral na glavo namestiti pod drugim kotom. Potem pa so me začela boleti ušesa, pa glava, itd. In tako skozi celotni film. Ena sama muka. Namesto, da bi se v miru posvetil samo filmu, sem se moral ukvarjati z namestitvijo očal, skozi katera pa je bil film tudi videti slabše kot skozi tista v ljubljanskem Koloseju. To je bilo pravo mučenje, čez nemogoča očala se mi je potožil celo so-obiskovalec predstave, ki ga drugače ne poznam, bolečine pa sem čutil še nekaj ur po ogledu. Na srečo sem film najprej videl v Ljubljani, v nasprotnem primeru si upam trditi, da name zagotovo ne bi naredil tako dobrega vtisa. V dobro vseh nesrečnih obiskovalcev bi v kranjskem Koloseju lahko ukrepali in obiskovalcem priskrbeli takšna očala kot jih imajo v ljubljanskem. Ker še kako velja, da so za doživetje filma v njegovi celovitosti pri ogledu Avatarja dobra 3D očala ključnega pomena.

Če negujete otroka v sebi in če v filmih radi vidite igro pojmov kot so ljubezen, pripadnost, nadzavest, pohlep, sovraštvo, tovarištvo, uporništvo, sožitje z naravo, vam ogled Avatarja toplo priporočam. Pred ogledom pa se le prepričajte, skozi kakšna 3D očali si ga boste ogledali. Se splača.

  • Share/Bookmark
blank