Ja, tako to gre. Babi si je zamislila, da bi bilo res lepo, če bi se pri njej in pri dediju doma zbrali prijatelji njunih otrok iz mladosti, s svojimi otroki, njuni prijatelji pa še kdo in bi se skupaj spuščali z zračnicami po bregu nad njuno hišo. In to soboto je zamisel meso postala. Vabilu so se odzvali skoraj vsi, tako da se nas je pri babici in dediju tekom dneva zvrstilo blizu štirideset. Kar za povprečno veliko stanovanje ni mačji kašelj, a smo bili vsi do zadnjega deležni toliko jedače in pijače, da smo pokali po šivih. Gostitelja sta nakuhala tolikšno količino izvrstnega “makaronflajša”, da bi z njim lahko nahranila manjši bataljon. Seveda smo ga ob odhodu vsi dobili še za domov. O sladicah, čaju z obveznimi dodatki ter ostalih pritiklinah sploh ne bom zgubljal besed. Se bom raje posvetil sankanju oz. spuščanju z zračnicami. Dedi se je potrudil in s stisnjenim zrakom napolnil pet ali šest zračnic za traktorske gume, zraven pa še nekaj manjših. Otovorjeni z njimi pa še nekaj dodatnimi pripomočki za spuščanje po snegu smo se podali na breg nad hišo. In veselje se je pričelo. Staro in mlado se je spuščalo od zgodnjih dopoldanskih ur pa vse do poznega mraka. Kolikor se je komu zahotelo in kolikor je kdo zmogel. Vmes pa smo si tu in tam privoščili odmor in se malo okrepčali. Za prvo silo lahko že na sankališču, za kaj več pa smo se spustili do hiše. Očitno je bilo videti, da takšne zabave že dolgo ni bil deležen nihče od nas. Babi in dedi sta res carja, zadevo bo treba še kdaj ponoviti.

  • Share/Bookmark
 


Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank