Za nastanek celovečerne risanke Princesa in žabec se verjetno lahko zahvalimo tudi premišljenosti Chrisa Heblerja, vodji projektov pri Disneyju. Zakaj?
Ko sta Ron Clements in John Musker, ko-scenarista in ko-režiserja omenjene risanke, prišla do zamisli, da bi se pri Disneyju po dolgem času spet lotili ročno narisanega celovečernega animiranega filma, sta kaj kmalu naletela na precej visoko oviro, saj sta ugotovila, da so pri Disneyju, zaradi popolne prevlade računalniške animacije, že pred časom domnevno odprodali vse animatorske mize. Saj veste, tiste lepe lesene mize z vgrajenimi svetilkami, ki so bile dolga leta nepogrešljive spremljevalke animatorjev, ko so bili ti še kaj več kot zgolj računalniški programerji. S problemom sta seznanila Johna Lassetra, kreativnega vodjo Pixarjevega in Disneyjevega animacijskega studia ter Eda Catmulla, predsednika obeh prej navedenih studiev, ki sta tozadevno odgovorne pri Disneyju vprašala, kaj naj storijo, ker so se tako nespametno znebili vseh animatorskih miz. In na tem mestu je na sceno stopil prej omenjeni Chris Hebler, ki je vedoč, da bodo pri Disneyju nekoč obžalovali odločitev, da mize prodajo, le-te shranil na varno v skladišče in tega nikomur zaupal. Z njih so morali zgolj odstraniti prah in 2D klasična animacija je bila rešena.

Film Princesa in žabec je torej klasična risanka oz. bolje rečeno na klasičen način narejena risanka, enako kot recimo Sneguljčica pred 70 leti. Animatorji so like narisali ročno na kos papirja in tudi ozadja so bila narisana na roke. Za razliko od Sneguljčice so bile animacije seveda kasneje tudi računalniško obdelane, toda če proces izdelave primerjamo z nastankom 3D risank, ki prevladujejo v zadnjih petnajstih letih, od kar je John Lasseter pri Pixarju naredil prvo povsem računalniško animirano celovečerno risanko Svet igrač, je razlika očitna. Risanka je nastajala tri leta in pol, v tem času so se ustvarjalci večkrat mudili v New Orleansu, kamor je postavljeno dogajanje, da so si v glavah izoblikovali prizorišča in dodobra začutili utrip mesta, s slovitim karnevalom Mardi Gras na čelu. K delu so povabili nekaj izvrstnih klasičnih animatorjev, ki so se proslavili v 90., za glasbeno opremo pa je poskrbel g. Amerikana Randy Newman osebno, s čudovito mešanico dixielanda, zydeca, bluesa ter gospela.

Toliko o zakulisju nastanka, kaj pa lahko rečem o sami risanki? Čeprav zamisel za film temelji na pravljici bratov Grimm Žabji Kralj, je ustvarjalcem uspelo ustvariti precej inovativno zgodbo s princeso, ki je drugačna, pa ne le zato, ker je temnopolta, pač pa predvsem zato, ker ne sanja o princu, ampak o tem, da bi imela svojo restavracijo. Gre torej za sodobno princeso, s službo in začrtano kariero, ki se kot taka precej razlikuje od do sedaj v Disneyjevih risankah videnih princes. Tudi ko sreča svojega princa, ne pade dol. On pa tudi ne. Drug drugega morata šele spoznati, skozi vse zgode in nezgode, ki ju čakajo na poti do srečnega konca. Čudovita animacija, topla zgodba, fantastična glasbena podlaga, nostalgični spomini na risanke iz otroštva, vse to in še kaj bo verjetno prispevalo k temu, da bo risanka pri gledalcih naletela na dober sprejem. Ronu Clementisu in Johnu Muskerju pa je zagotovo uspelo rešiti klasično animacijo, saj sta svoje delo opravila z odliko, svoje pa je prispeval tudi John Lasseter in studijo Pixar. Brez skrbnega Chirsa Heblerja pa tudi ne bi šlo.

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    jana mohorko
    21.01.2010 ob 18:56

    vse skupaj je brezveze

  2. 2
    jana mohorko
    21.01.2010 ob 18:57

    bbbbbbbbbbbbbbbrrrrrrrrrrrrrrrrreeeeeeeeeeeeeeeeztvvvvvvvvvvvvvvvvveeeeeeeeeeeeezzzzzzzzzee totalno

  3. 3
    Thunderstorm
    21.01.2010 ob 21:24

    Tole risanko komej čakam, končno spet nekaj klasičnega od Disneya :)

  4. 4
    barbara
    21.01.2010 ob 21:25

    Super, tole je pol ziher za videt… :)

  5. 5
    TameerTameer
    21.01.2010 ob 21:53

    @ Jana Mohorko: Če tale tvoj komentar leti na moj zapis, je rešitev preprosta, izogni se mojim stvaritvam, pa bo življenje manj brezvezno, če se ti zdi brez veze film, o katerem pišem, nič hudega, poglej si kakšnega, ki ti bo všeč, pa bo življenje manj brezvezno, upam pa, da se ti ne zdi brez veze kar življenje kot tako, ker potem pa ne vem, kaj bi ti še lahko pomagalo.

Trackbacki

  1. Tukaj in zdaj » Blog Archive » Računalniška doba se je zame začela pred dvajsetimi leti, za Disneyjev studio prav tako

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank