Arhiv za dan 4.03.2010

Bližnja srečanja četrte vrste in nočne more

Film, Življenje je life 4.03.2010

Danes se mi zdi stvar smešna, a dve noči nazaj bi težko našel razlog za smeh. Tako hudo strah kot v noči na torek me ni bilo že lep čas, mogoče sploh še nikdar. Morda po ogledu originalnega Osmega potnika, ki sem si ga bolj ali manj na skrivaj ogledal še kot otrok. A vseeno ne pomnim, da bi bilo tako hudo, pa sem bil kot rečeno takrat še otrok. Tokrat pa sem se kot odrasla, odgovorna oseba sredi noči prebudil ves prepoten, skoraj prepričan sem, da sem od sebe spustil tudi kakšen krik, čeprav žena ni slišala ničesar. Po hrbtu so mi šli mravljinci groze in sploh si nisem upal odpreti oči. Čemu? Strah me je bilo, da bi na drugi strani okna zagledal nekoga ali nekaj, kako bolšči vame. Bolj natančno, da bi zagledal belo sovo z velikimi očmi, kako bolšči vame. Belo sovo?

Tako je, belo sovo, o kateri teče beseda v filmu The Fourth Kind (Četrte vrste), režiserja in scenarista Olatundea Osunsanmija, kjer bela sova v bistvu simbolizira nezemeljska bitja. Film je zasnovan kot kombinacija dokumentarnih posnetkov in igranega filma. Prične se s prikazom Mille Jovovich, ki nam pove, da je film posnet po resničnih dogodkih, ki so se v začetku tega tisočletja zvrstili v mestu Nome na Aljaski. Da je za osvetlitev zgodbe režiser v film vključil dokumentarne posnetke psihologinje Abigail Tyler, ki jo sama portretira v filmu ter da je nekaj prizorov skrb zbujajočih. Glede na neprespano noč ji k temu lahko pritrdim.

Film se ukvarja z bližnjimi srečanji četrte vrste, za katera so klasificirana tista srečanja med Zemljani in Nezemljani, v katerih slednji Zemljane ugrabijo. Moj vtis je, da se film s tematiko ukvarja precej posrečeno in učinkovito. Res je, da je večina gledalcev po raznih forumih prepričanih, da gre za navaden nateg, da so tudi dokumentarni prizori zaigrani in da je vse skupaj precej slabo zloženo skupaj, a sam se z njimi ne strinjam. Pa tudi če je res vse zaigrano. Če samo pomislim, da obstaja kanček možnosti, da se kaj od prikazanega resnično dogaja, me spreleti srh. Več o filmu ne bom napisal, tistim, ki si ga bodo ogledali prepuščam, da se sami odločijo, ali je res kaj na stvari ali pa je vse skupaj velika potegavščina. Ne vem pa, ali si bo film v Sloveniji sploh možno ogledati v kinematografih.

Vem pa, da mi bo pogled na belo sovo  še nekaj časa vzbujal sila neprijetne občutke.

  • Share/Bookmark
blank