Malega, ženo in babi sem včeraj popoldan odpeljal na meni najljubšo jaso na svetu, ki zna v prav vsakem letnem času pokazati svoj najlepši obraz. Od pomladanskega, s prebujajočo naravo, preko poletnega, ko vse buhti od življenja, do fantastično barvitega jesenskega ter v spokojno snežno belino odetega zimskega. Te dni pa kaže dvojni obraz. Na prisojnih obronkih snega že zdavnaj ni več, rastlinski svet se že prebuja s prvimi cvetovi in celo kakšno čebelico ali trota je moč opaziti. V kotanji na spodnjem koncu, ki leži v senci, pa leži še kakšnih 30 cm debela snežna odeja, ki daje vtis, ko da je ravnokar nehalo snežiti.

In kombinacija obojega je pravi recept za zimske radosti. Do mile volje se lahko predajaš skakanju, valjanju in dričanju po snegu ter ter kepanju in ostalim zimskim radostim v kotanji, nato pa se povzpneš malo više, med zelenje in cvetove in si na toplem pomladnem soncu ogreješ premražene kosti. Nato pa, če imaš tako dobro teto kot jaz, te lahko ob prihodu domov preseneti še zvrhana skleda sveže nabranega regrata. Človek ne bi imel nič proti, če bi takšna pomlad še nekaj časa trajala.

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    Dajana
    15.03.2010 ob 11:57

    ooooooooooooo ;)

  2. 2
    jana
    15.03.2010 ob 14:23

    Lepa familija,ni kaj!

  3. 3
    JJ
    18.04.2010 ob 13:54

    Berem tale tvoj blog in moram napisati, da zelo lepo pišeš, zelo berljivo, lahkotno in doživeto. Res super, komplimenti.

  4. 4
    TameerTameer
    18.04.2010 ob 19:14

    @JJ: Hvala za komplimente.

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank