Te dni se v mojem avtu vrti Karma To Burn, odličen (vsaj za moje pojme) koncertni album škotsko-irsko-angleške-in še od kje skupine The Waterboys izpred petih let. Njen ustanovitelj in gonilna sila Mike Scott okrog sebe za vsako inkranacijo Waterboysev zbere ekipo, ki je v danem trenutku najbolj kompatibilna z njegovim ustvarjanjem. V letih 2003/2004, iz katerih so posnetki na albumu, je tako s skupino ponovno sodeloval tudi Steve Wickham, goslaška legenda, ki je z načinom igranja gosli dal edinstven pečat glasbi skupine. Še posebno pa njegov prispevek pride do izraza pri komadu The Return of Jimi Hendrix, v katerem Mike Scott interpretira sanje, v katerih se za dan na ta svet vrne Jimi Hendrix in “razturi” sceno v New Yorku, kar je podloženo z rokovsko nažigajočimi goslimi. Fantastično.

Ker je ravno te dni luč sveta ugledal nov posthumni Hendrixov album Valleys of Neptune, z dvanajstimi pesmimi, ki predhodno še niso bile izdane v studijski različici, zraven prav sede prevod komada o njegovi vrnitvi.

The Waterboys – The Return Of Jimi Hendrix

Sanjal sem o Jimiju Hendrixu,

da se je vrnil za en dan

Cmerajoč se se je izvalil iz jajca

kot je povedala babica

in takoj pričel moliti

z dvignjeno glavo

Prve ure je preživel

v tihem sožitju z zvezdami danicami

nato se je oglasil pri meni doma

in preizkusil mojo kitaro

Bil je mlad, črn in čudovit,

z velikimi očmi, popolno poltjo

in mojo kitaro je igral kot nevihta,

kot v vetru plešoči listi,

iz nje je izvabljal zvoke konca sveta,

ognja, reke ledu, ladijske flote

Stiskal jo je počasi in čustveno

kot bi se skrivaj dotaknil ljubimčevih ustnic

Sprehodila sva se čez izklesane vrtove

skozi ležerno popoldne,

služkinje so švigale sem ter tja,

skozi okno se je razlegal zvok violine

Angeli, odeti v negovalke, so se igrali s kartami,

iz zaporov pobegli plenilci so se gnetli na dvorišču,

rumeno sonce se je zehajoč se spustilo do obzorja

in ko se je potapljajo,

je Jimi stal pokončno, se režal

in migal z žametnimi boki

Poimenoval se je za Kralja Električnega

In zvečer čisto znorel,

igral na ducatu odrov

v newyorških klubih

in mesto zažgal z ene na drugo stran

Jo priklopil in nažigal,

zavit v šal, ves okiten, dolgonog, kačjerok

športen, zagnan, nevaren

Manhattan je spravil v tresenje,

ulice in pločnike pa v drget,

zaradi njegovega stratocasterja je zavibriral

mogočni Empire State,

ročica njegove kitare je šokirane modele

iz Hackensacka in Yonkersa,

ki so odraščali ob speedu, metalu in rapu,

spravila v trans in lebdenje

Igral je Purple Haze v klubu Pyramid,

Voodoo Child v klubu Sin-E,

Up From the Skies ter Stone Free

v klubu King Tut’s Wah-Wah hut

Izvedel je devetinšestdesetminutni

šokantni kozmični dvig

s Star Spangled Banner

v zaodrju CBGB-ja

Zaustavil je vse ure v državi New York

in vsako srce, ki ga je slišalo,

celo čas je obstal potolčen in zmeden

in se je pohlevno vdal uroku njegovih znamenitih bliskovitih prstov

Za dodatek je v klubu Bitter End

zaigral srce parajočo Little Wing,

še natakarje je spravila v jok

nato smo padli ven

v prašno zoro na ulici Bleeker street

padal je prijeten dež

in Jimi je umrl