Vrnitev Jimija Hendrixa
Glasba, Prevodi glasbenih komadov, Življenje je life, Življenje je teater 19.03.2010
Te dni se v mojem avtu vrti Karma To Burn, odličen (vsaj za moje pojme) koncertni album škotsko-irsko-angleške-in še od kje skupine The Waterboys izpred petih let. Njen ustanovitelj in gonilna sila Mike Scott okrog sebe za vsako inkranacijo Waterboysev zbere ekipo, ki je v danem trenutku najbolj kompatibilna z njegovim ustvarjanjem. V letih 2003/2004, iz katerih so posnetki na albumu, je tako s skupino ponovno sodeloval tudi Steve Wickham, goslaška legenda, ki je z načinom igranja gosli dal edinstven pečat glasbi skupine. Še posebno pa njegov prispevek pride do izraza pri komadu The Return of Jimi Hendrix, v katerem Mike Scott interpretira sanje, v katerih se za dan na ta svet vrne Jimi Hendrix in “razturi” sceno v New Yorku, kar je podloženo z rokovsko nažigajočimi goslimi. Fantastično.
Ker je ravno te dni luč sveta ugledal nov posthumni Hendrixov album Valleys of Neptune, z dvanajstimi pesmimi, ki predhodno še niso bile izdane v studijski različici, zraven prav sede prevod komada o njegovi vrnitvi.
The Waterboys – The Return Of Jimi Hendrix
Sanjal sem o Jimiju Hendrixu,
da se je vrnil za en dan
Cmerajoč se se je izvalil iz jajca
kot je povedala babica
in takoj pričel moliti
z dvignjeno glavo
Prve ure je preživel
v tihem sožitju z zvezdami danicami
nato se je oglasil pri meni doma
in preizkusil mojo kitaro
Bil je mlad, črn in čudovit,
z velikimi očmi, popolno poltjo
in mojo kitaro je igral kot nevihta,
kot v vetru plešoči listi,
iz nje je izvabljal zvoke konca sveta,
ognja, reke ledu, ladijske flote
Stiskal jo je počasi in čustveno
kot bi se skrivaj dotaknil ljubimčevih ustnic
Sprehodila sva se čez izklesane vrtove
skozi ležerno popoldne,
služkinje so švigale sem ter tja,
skozi okno se je razlegal zvok violine
Angeli, odeti v negovalke, so se igrali s kartami,
iz zaporov pobegli plenilci so se gnetli na dvorišču,
rumeno sonce se je zehajoč se spustilo do obzorja
in ko se je potapljajo,
je Jimi stal pokončno, se režal
in migal z žametnimi boki
Poimenoval se je za Kralja Električnega
In zvečer čisto znorel,
igral na ducatu odrov
v newyorških klubih
in mesto zažgal z ene na drugo stran
Jo priklopil in nažigal,
zavit v šal, ves okiten, dolgonog, kačjerok
športen, zagnan, nevaren
Manhattan je spravil v tresenje,
ulice in pločnike pa v drget,
zaradi njegovega stratocasterja je zavibriral
mogočni Empire State,
ročica njegove kitare je šokirane modele
iz Hackensacka in Yonkersa,
ki so odraščali ob speedu, metalu in rapu,
spravila v trans in lebdenje
Igral je Purple Haze v klubu Pyramid,
Voodoo Child v klubu Sin-E,
Up From the Skies ter Stone Free
v klubu King Tut’s Wah-Wah hut
Izvedel je devetinšestdesetminutni
šokantni kozmični dvig
s Star Spangled Banner
v zaodrju CBGB-ja
Zaustavil je vse ure v državi New York
in vsako srce, ki ga je slišalo,
celo čas je obstal potolčen in zmeden
in se je pohlevno vdal uroku njegovih znamenitih bliskovitih prstov
Za dodatek je v klubu Bitter End
zaigral srce parajočo Little Wing,
še natakarje je spravila v jok
nato smo padli ven
v prašno zoro na ulici Bleeker street
padal je prijeten dež
in Jimi je umrl
20.03.2010 ob 10:10
Meni so bili The Waterboys tudi dober bend. Sploh plati
This Is the Sea iz 85. leta in Fisherman’s Blues iz 88.
Komad The Whole of the Moon mi je remek delo :
http://www.youtube.com/watch?v=AsNTmjlf1vI
Kasneje sem se pa še malo navlekel na iz benda pobeglega klaviaturista Karla Wallingerja in njegov bend World Party :
http://www.youtube.com/watch?v=lJ8Wo07Bmsg