“Veverica je!” je vzkliknila žena, ko je nekaj metrov pred nama čez stezo steklo nekaj podolgovatega s precej čudno glavo. Napenjal sem oči in ušesa ter skušal slediti bitju, ki se je ob šumenju listja hitro spuščalo po bregu navzdol. “Ne, ni veverica, ampak podlasica. In nekaj drži v gobcu. Miško!” sem pametno pripomnil, naredil nekaj korakov v smeri njenega “pobega” in zgrabil fotoaparat, da naredim portret ubežnice. No, da vsaj skušam narediti njen portret, kot se je izkazalo kasneje. Zaradi hitrega razvoja dogodkov seveda nisem imel časa preveriti nastavitev fotoaparata, ampak sem samo nameril in pritisnil na sprožilec. In tako večkrat.  Slikal sem bolj ali manj po občutku, saj v danih svetlobnih pogojih njenega položaja nisem mogel natančno določiti. Edino, kar mi je šlo na roke, je bilo to, da se je, ko se ji je zdelo, da je dovolj na varnem, ustavila in gledala v najini smeri. Ob vsaki sprožitvi bliskavice, sem lahko videl močan odsev njenih oči, uprtih vame. Ko je bila stvar mimo in podlasice že davno ni bilo več na vidiku, sem ob pregledu posnetega materiala precej slabe volje ugotovil, da sem jo sicer ujel, a so bile nastavitve fotoaparata prilagojene slikanju na travniku, obsijanem s soncem, kjer sem še malo pred tem veselo slikal metulje. Čeprav sem uporabljal bliskavico so bili vsi posnetki znatno premalo osvetljeni, saj je bila podlasica od mene oddaljena vsaj deset metrov. Vseeno pa je z njih moč razbrati njeno podolgovato postavo in miško, ki jo drži v gobcu. Oči pa itak ne moreš zgrešiti. Naslednjič bom za vsak primer pred vstopom v gozd ustrezno prilagodil nastavitve fotoaparata. Nikoli ne veš, kaj zanimivega ti lahko že v naslednjem trenutku prekriža pot.

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    boza
    30.06.2010 ob 10:22

    :) , kok huda slikca :) )))
    srčen objem tebi in tvoji dragi :)

  2. 2
    niko
    30.06.2010 ob 10:25

    To bi ti moral malo drugače: odpreti zaslonko, podaljšati čas in postaviti aparat na stativ … hehehe …

    In vesel bodi, da nisi jaz: vedno, kadar se pri polni zavesti odločim, da “danes greva s peso le na sprehod” in da ne bom jemal s sabo aparata, se kaj zanimivega dogaja, kadar pa vzamem aparat, me čakajo le statika in rožice.

    Pa saj za takšne pogoje je čisto OK, da ohrani doživetje, saj v tem je čar …

    In dbra doživetja ti želim!

  3. 3
    Slavi
    30.06.2010 ob 10:37

    Supeerrr :) ))) Objem do nebes in še čezzzz :) )))

  4. 4
    TameerTameer
    30.06.2010 ob 10:39

    @Boža: Objem nazaj.

    @Niko: Ja, Murphyjevi zakoni držijo tudi na področju fotografije, ampak sem ter tja nam pa kakšna stvar tudi rata, tako kot si zamislimo in želimo. Tudi tebi želim obilo lepih doživetij.

  5. 5
    TameerTameer
    30.06.2010 ob 10:56

    @Slavi: Objem nazaj iz nebes in še čez.

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank