Ne bi bil zvest samemu sebi, če ne bi tudi letos vsaj enega zapisa namenil marelam. Tem elegantnim velikankam, ki na prelomu poletja v jesen vsako leto krasijo naše gozdove. Torej, marele so. Preverjeno. Pa ne samo marele, v gozdovih se tare gob. Toliko jih je, da je težko narediti korak v katero koli smer in da pri tem ne bi nehote katere izmed njih pohodil. Tudi če si popolnoma “slep” za gobe in ti jih mora običajno nekdo s prstom kazati, pa jih še ne vidiš, bi v teh dneh z lahkoto iz gozda prišel s polno košaro gob. Ne rečem, da užitnih, a košara bi bila polna. Sam pač nisem gobar, sem bolj občudovalec gob v njihovem naravnem okolju. Uživam v raznoraznih oblikah, barvah, vzorcih in še čem, kar gobe kot take definira. Nisem gobar, z eno izjemo – z veseljem utrgam marelo, če mi prekriža pot. Si jo pa pred tem seveda dodobra ogledam in se je naužijem v vsej njeni veličastnosti. Včasih se kakšen košček gozda spremeni tudi v moj fotografski atelje in marela (ali kakšen drug zanimiv primerek gobe) postane moj model. In potem skačem okrog nje z vso opremo, kot bi šlo za kakšno Claudio Schiffer. Upam samo, da me ne bo kakšen lovec pomotoma odstrelil, ko bo slišal in opazil po tleh se plazečo gmoto, saj moje “delovišče” ni kaj prida oddaljeno od Spodnje Besnice, kjer so menda v teh dneh opazili medveda. Na ogled postavljam nekaj primerkov fotografij, nastalih na zadnjih fotošutingih (predvsem marel, seveda).

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    Nada
    10.11.2010 ob 20:29

    Živjo!
    Na tvoj blog me je pritegnila fotografija drevesa v megli ali jesenskem vremenu. Potem sem prebrala nekaj blogov in si te pustila ” za ko bom imela čas “! Odlično pišeš, razmišljaš, lepo živiš in fotografiraš!Te pozdravljam, Nada Osovnikar

  2. 2
    TameerTameer
    10.11.2010 ob 21:22

    @Nada: Živjo nazaj! Hvala za za lepe besede. Vedno je lepo slišati, da si se nekoga dotaknil. Lep pozdrav.

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank